Kaj doživeti v Izoli

Mandrač oziroma pristanišče je, globoko zarezano v staro mestno jedro na zahodni obali Izole, ki je v preteklosti bilo središče mesta. Ob njemu so se v zgodovini nahajale najpomembnejše javne stavbe, kot so palača Manzioli in Lovisato, cerkev sv. Mavra in sv. Marije Alietske, italijanska osnovna šola.

Ena najstarejših zgradb, zgrajena leta 1470 je palača Manzioli. Predstavlja tipično meščansko hišo v beneško-gotskem slogu. Ime je dobila po nekdanjem izolskem županu Tommasu Manzioliju, ki je sodeloval tudi pri ureditvi izolskega mandrača. Najdete jo na Manziolijevem trgu.

Na Manziolijevo palačo se naslanja palača Lovisato, ki je znana predvsem kot rojstna hiša izolskega patriota in znanstvenika Domenica Lovisata. V obnovljenih prostorih palače najdemo sedež Italijanske narodne skupnosti Izola. Prostori služijo kot razstavni prostor in prostor z manjše prireditve.

Palača Besenghi degli Ughi s konca 18. stoletja je primer poznobaročne posvetne arhitekture. Zgraditi jo je dala premožna istrksa družina Besenghi milanskemu arhitektu Filippu Dongettiju, enemu najpomembnejših arhitektov tistih časov. Danes ima v palači Besenghi degli Ughi sedež Glasbena šola Izola.

Nekdanja občinska palača je bila leta 1325 sezidana v gotskem slogu. Baročno pročelje je bilo dodano v 17. stoletju. Stavba je predvsem v notranjosti doživela veliko posegov v različnih kasnejših slogih. Na pročelju jo krasi kamniti kip leva, ki gleda na mandrač – staro izolsko pristanišče.

Renesančna cerkev sv. Mavra je posvečena mučencem in svetemu Mavru, svetemu škofu Donatu in papežu Sikstu II. Zavzema dominantno lego na osrednji Izolski vzpetini nekdanjega otoka.

Prvotna romanska cerkev je bila taka, da je imela pročelje z glavnim vhodom in z levim in desnim stranskim vhodom. V obdobju baroka so ohranili gabarit cerkve, v notranjosti pa so oblikovali glavno ladjo v sedanjo podobo na 14ih stebrih v slogu bazilike tako, da so prizidali kor in jo podaljšali, preoblikovali pročelje in dogradili kupolo. Sledila je še menjava tlaka. Na novo so uredili še kapele ter oltarje, ki so bili prvotno leseni in pozlačeni. Zraven cerkve stoji več kot 30 metrov visok zvonik grajen iz navadnega istrskega kamna na gotski osnovi. Na vrhu zvonika lahko doživite njlepšo razgledno točko mesta in okolice.

Cerkev Marije Alietske je najstarejša cerkev v Izoli. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Zgrajena je bila v drugi polovici 11. stoletja in ima romansko zasnovo. V njej lahko vidimo leserni kor, tri oltarje in orgle izdelane od najpomembnejšega beneškega orglarja. Cerkev se nahaja na Manziolijevem trgu ob Mandraču.

Na koncu izolskega polotoka najdete Izolski svetilnik in lepo urejeno izolsko mestno kopališče. Svetilnik je priljubljena točka za sprehode. Postavljene imajo klopice na katerih lahko uživate v čudovitih razgledih na morje. Poleti se v tem delu nahaja veliko kopalcev saj je v neposredni bližini zelo lepa plaža s čisto vodo in kamenčki.

Na plaži so tuši, peskovnik in igrala za otroke. Do kopališča, ki je od mestnega jedra Izole oddaljeno le dobrih 200 m, se lahko zapeljete s kolesom in nadaljujete po poti mi ostankov ribje tovarne do glavnega krožišča v Izoli ob avtokampu.

Na območju nekdanje obalne ceste med Izolo in Koprom, danes raj za sprehajalce in kolesarje je med 2. svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Visoka je bila 40 metrov, imela je 12 nadstropij, sprejela pa je lahko 2032 potnikov.

8. septembra 1944 so zavezniška letala opazila Rex med Izolo in Koprom, kjer se je ladja skrivala pred morebitnim bombardiranjem Trsta. Zaradi svoje velikosti je nasedla približno 200 m od obale pod današnjo bolnišnico Izola. Bila je lahka tarča za obstreljevanje zavezniškim letalom. Domačini so iz razbitin ladje pobrali vse, kar je bilo vrednega. Po vojni so takratne državne oblasti odločile, da ladjo razrežejo in železo pretopijo. Domčini so poimenovali ta predel obale Na Rexu.

Ljudje smo različni, enim ustreza samota, drugim gneča, eni si želijo senco, drugi vročino … Zbrali smo nekaj zanimivih plaž za različne okuse. Obalna promenada je osrednje sprehajališče in je na živahno območje Izole v poletnem obdobju. Na koncu ulice stoji majho parkirišče Lonka. Na drugem koncu Madrač in svetilnik z mestno plažo. Tu lahko nadete veliko barov, slastičarn in restavracij s ribjo hrano.

V Izoli nadete kar osem raznolikih plaž. lahko se s kolesom odpeljete od divje plaže v Mesečevem zalivu, do plaže za mlade pod Belvederjem, plaže v San Simonu, ki je primerna predvsem za družine, do plaže pred hotelom Delfin, pa vse do Svetilnika – ikonične izolske plaže s pogledom na Alpe. V Izoli je na voljo tudi edina pasja plaža.

Dostop s kolesom je možen ob kolesarski progi, ki vodi iz Kopra proti Izoli ali obratno.

Po večletnih prizadevanjih obalnih občin so v marcu leta 2017 zaprli promet ob obalni cesti med Izolo in Koprom.

V letu 2018, so na teh 7km obale postavili sanitarije, tuše in pitnike, ločili so tudi površine za kolesarje, pešce in kopalce. V planu imajo še ureditev javne rezsvetljave in boljše dostopnosti do morja.

Ta del priobalnega pasu se sedaj uporablja za rekreacijo, kopanje in prostočasne aktivnosti. Od tu se ob lepem vremenu vidi obalo sosednje Italije pa do alp. Na obalno cesto se odpravimo iz centra Izole proti Žusterni po označeni kolesarski progi.