Slovenska Istra

Slovenska Istra označuje v negeografskem smislu zaledje. Slovenska obala, pogosto samo Obala, označuje območje pasu ob slovenski obali.

Obalni del slovenske Istre je ob morju ravninski, ki se zajeda v gričevnato zaledje.

Razprostira se Jadranskega morja od Lazareta (meja z Italijo) pa do Dragonje in Sečovelj (meja z Hrvaško) ter na severu do Črnega Kala (kraški rob).

Največja mesta in sedeži občin so Koper, Izola in Piran. Najdaljša reka je Dragonja, ki v Sečoveljskih solinah izteka v Piranski zaliv.

Obala slovenske Istre je del Sredozemlja, ki tu sega najglobje v osrednjo Evropo.

Obalni pas, kjer so povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C, ima tako imenovano obalno zmerno sredozemsko podnebje (tudi podnebje oljke), kraški del Slovenske Istre in najvišji predeli flišnega gričevja pa zaledno zmerno sredozemsko podnebje, kjer so januarske temperature od 0 do 4 °C, julijske pa od 20 do 22 °C.

Obalni pas do nadmorske višine okoli 350 metrov ima zmerno toplo vlažno podnebje z vročim poletjem, kar je zelo ugodno za kolesarjenje spomladi do meseca julija in od septembra do jeseni.

Preverite vremensko napoved pred vašim kolesarskim izletom

Ko pomislimo na slovensko obalo se takoj spomnemo na ojko, trto, fige, žajbelj, sivko in rožmarin.

V sredozemskem podnebju uspevajo tudi številne sadne vrste, nekatere domorodne (figovec, grozdje, granatno jabolko, mandljevec), druge prinesene z drugih koncev sveta z blagim podnebjem (kaki, žižola, mandarina, kumkvat …).

Tu uspeva še mnogo sadnih vrst, ki jih lahko gojimo v hladnejšem podnebju (breskev, marelica, češnja, višnja, sliva, jagode, robidnice, bezeg …).

Živali, ki živijo v gozdnem predelu so zajci, fazani, srnjad, lisice, kune ter divji prašiči. Avtohtone sorte domačih živali pa so Boškarin (govedo), istrska ovca in osel. 

V preteklosti so se ljudje večinoma naseljevali ob izvirih, ker je bila pitna voda glavni pogoj preživetja.

Enotnega tipa naselja v Istri ni. V razgibani pokrajini se je oblika naselja prilagajala terenu in drugim naravnim danostim. Istrska naselja so zgrajena na pobočjih, na slemenih in naravnih pomolih okoli katerih se po hribu navzgor razprostirajo terasasti oljčniki. 

V dolinah je največ njiv, ker je tam tudi najbolj rodovitna zemlja. Tja se niso naseljevali, saj je pogosto tudi poplavljalo.

Velik vpliv na priseljevanje so imele ceste, zato je veliko vasi in naselij zgrajenih ob njih. Danes so to stranske ceste primerne za kolesarjenje, včasih pa so bile glavne prometne poti.

Ljudje smo različni, enim ustreza samota, drugim gneča, eni si želijo senco, drugi vročino … Zbrali smo nekaj zanimivih plaž za različne okuse.

Plaža v Portorožu je posejana s pomoli, urejenim je sprehajališčem, centenrom vodnih športov in igriščem za otroke. V bližini sečoveljskih solin se lahko umaknete od glasne turistične okolice. Plaža v Fiesi odličen kotiček za družinsko preživljanje prostega časa. Za vse ljubitelje Pirana pa mestna plaža na Punti.

Plaža v Strunjanu je zelo priljubljen obalni kotiček, v katerem lahko uživatev mestni plaži ali pa se samo nekaj metrov stran znajdete na divji plaži. 

Na Belih Skalah med Izolo in Strunjanom, počutili se boste kot na kakšnem samotnem jadranskem otoku.V Izoli najdemo urejene plaže na svetilniku ob hotelu Delfin in v San Simonu, ki je delno mivkasta in zato primerna za otroke.

Tudi koprska mestna plaža ponuja veliko zabave za najmlajše. Veliko je travnate površine in sence. Med Izolo in Koprom lahko kar prekolesarimo ob 5 km dolgi skalnati plaži . 

V Ankaranu ob mladinskem zdravilišču proti obali v smeri italijanske meje pa najdemo še en neokrnjen obalni kotiček, ki ga mnogi ne poznajo.