Kaj doživeti v Portorožu in Piranu

Na prostoru, kjer je sedaj Tartinijev trg, je bil nekoč mandrač za piranske ribiške čolne. V preteklosti je bil zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo Občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev sv. Petra, ki na tem mestu stoji že od leta 1272. Zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov so mandrač leta 1894 zasuli in pred novo Občinsko ter Sodno palačo uredili prostoren trg.

Tartinijeva hiša spada med najstarejše hiše v tržnem stavbnem plašču. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo »Casa Pizagrua«, kasneje pa so njeno zunanjost predelali v neoklasicističnem slogu. V njej je bil rojen Giuseppe Tartini. Nazadnje je bila prenovljena v letih 1985–1991; med prenovitvenimi deli so v njej odkrili zanimive stenske poslikave.

Prvotno občinsko palačo so benečani postavili ob svojem prihodu v Piran konec 13. stoletja zunaj takratnega obzidja, ob mandraču, postavili Mestno hišo. Imela je romansko-gotski izraz; njena fasada je bila polna vzidanih grbov in napisnih plošč. Porušili so jo leta 1877. Novo Občinsko palačo so dokončali dve leti pozneje.V njeni osrednji osi je v drugi etaži vzidana kamnita figura leva z odprto knjigo kot spomin na Serenissimo in staro Mestno hišo.

Na stičišču ulice IX. Korpusa (mestna kavarna) in Tartinijevega trga stoji prelepa stavba z nazivom Bernečanka. To je najlepši primerek beneško-gotske arhitekture v Piranu. Zgrajena je bila sredi 15. stoletja in je tako najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu.

Tartinijeva hiša spada med najstarejše hiše v tržnem stavbnem plašču. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo »Casa Pizagrua«, kasneje pa so njeno zunanjost predelali v neoklasicističnem slogu. V njej je bil rojen Giuseppe Tartini. Nazadnje je bila prenovljena v letih 1985–1991; med prenovitvenimi deli so v njej odkrili zanimive stenske poslikave.

Obzidje je bilo dokončano v 16. stoletju. Imelo je osem obrambnih stolpov. Zunanja stran obzidja kaže tipično obrambno zasnovo z rahlo poševnim nagibom. Odlikuje ga tudi izjemna višina. Pred nekaj leti so bili obnovljeni posamezni deli stolpov in povezovalna stopnišča, tako da je dostop mogoč tudi za obiskovalce. Obzidje je nastajalo postopno, večji del pa prav takrat, ko se je zaradi uporabe smodnika spremenil način bojevanja, kar je zahtevalo nov način mestne obrambe.

Obzidje se je z razvojem mesta premikalo proti jugovzhodu in sproti vključevalo nove četrti, ki so nastajale zunaj njega. Del obzidja, ki je obdajal najstarejši del mesta na področju rta (prvo obzidje), se v svojem poteku ni spreminjal, treba ga je bilo le večkrat temeljito obnoviti. Danes ga vidimo obzidanega z hišami.

Nad strnjenim mestnim središčem kraljuje stolna cerkev sv. Jurija, ki daje mestu poseben pečat. Nastala je verjetno v XII. stoletju, vendar točnega podatka o tem ni. V sedanji velikosti je bila sezidana v XIV. stoletju. Današnjo podobo je dobila po baročni prenovi leta 1637. Zvonik je bil dograjen leta 1608, krstilnica pa leta 1650. Podporno zidovje so zgradili leta 1641, na morski strani pa so grič utrdili s kamnitimi oboki. Gradnja obokov, ki se je začela leta 1663, je trajala do leta 1804. Oboke, ki so bili zaradi erozije že močno načeti, so leta 1998 obnovili.

Zvonik, dograjen leta 1608, je pomanjšana kopija zvonika Sv. Marka v Benetkah, kar priča, da je bil grajen v času beneškega vpliva v Piranu. Poleg novejših visi v zvoniku tudi zvon iz 15. stoletja. Krstilnica v obliki osmerokotnika, ki so jo zgradili leta 1650, je hkrati zadnja stavba novega stolničnega kompleksa.

Trg 1. maja ali Stari trg (Piazza vecchia), kot se je prvotno imenoval, je središče stare Punte. Nanj se stekajo glavne piranske ulice. Prebivalci in gostje mesta prihajajo sem po nakupih ali pa na kozarček domačega črnega vina. Trg je priljubljeno zbirališče piranskih otrok. V poletnih mesecih so na osrednji ploščadi številne glasbene, plesne in gledališke prireditve. 

Stari trg je bil upravno središče mesta vse do 13. stoletja. Tu je stala stara mestna palača (danes je na njenem mestu gostišče Delfin). Sredi trga stoji kamnit zbiralnik deževnice, ki so ga zgradili po hudi suši leta 1775. V zadnjem delu zbiralnika sta dva kipa puttov na podstavkih; prvi drži ribo, drugi posodo. V zbiralnik so bili speljani žlebovi s streh okoliških hiš. Voda je pronicala skozi kamnite bloke, pesek in mivko ter se prečiščena zbirala v velikem vodnjaku.

Fiesa je manjši zaliv, ki se nahaja med Piranom in Strunjanom. Zanimiva je po svojih dveh sladkovodnih jezerih, od katerih je manjše naravno in večje umetno. Nahajata se zraven sprehajalne poti ob morju, ki nas vodi vse do Pirana. Jezeri sta razglašeni za naravni spomenik od leta 1990. Nastali sta kot posledica odkopavanja gline za potrebe nekdanje opekarne. Malo jezero je sladkovodno in globoko do 6,5 metrov. V tem biotopu se torej srečujejo sladkovodni in morski rastlinski in živalski organizmi.

Zaliv se je v zadnjih desetletjih spremenil v priljubljeno kopališko počitniško naselje z avtokampom, hoteli, počitniškimi domovi in vilami.

Sečoveljske soline so  po velikosti največje še delujoče soline. Krajinski park Sečoveljske soline so velike približno 65ha. Sestavljene so iz več kanalov, kristalizacijskih in izparilnih bazenov. Sol ni več pomembna za gospodarstvo, saj jo večinoma uvažamo. Sečoveljske soline so zaščitene in predstavljajo našo preteklost in solinarstvo. Uporabljajo se le še v turistične namene, da ljudje vidijo kako so včasih pridobivali sol.

Parenzana – 123,1 km dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 Istrskih krajev od Trsta do Poreča (13km – Italija, 32km -Slovenija, 78km Hrvaška). Železnica je bila ukinjena leta 1935. Ob stoletnici otvoritve proge, leta 2002, so začeli resno razpravljati o možnih projektih obnovitve Parenzane in nastal je projekt kolesarske poti in pešpoti. 

Projekt je malenkostno zastal, leta 2006 pa ponovno oživel. Do junija 2008 so revitalizirali 80 km trase, z integracijo Hrvaško-slovenske turistične ponudbe. Povezuje vsa tri obalna mesta. Odkolesarimo jo lahko v nekaj urah. Primerna je tudi za družine, ker nima večjih naklonov.